Tetovaže so bile nekoč visoko stigmatizirana telesna umetnost, ki pa v zadnjem obdobju doživlja preporod.
Morda razmišljate o tem, da bi tudi sami na telesu nosili podobo ali zapis, ki vas bo na nekaj spominjal ali vam nekaj pomeni. Ljudje si pogosto omislijo tetovažo, ker so izgubili nekoga, ki so ga imeli radi, in ga želijo ves čas imeti blizu. Travmatični in tragični dogodki, ne nazadnje pa tudi veseli dogodki (na primer rojstvo otroka) so pogosto razlog za telesno poslikavo.
Preden se odločite za ta korak, si zastavite nekaj vprašanj: Ali je to samo trenutna muha? Ali se bom podobe ali zapisa čez čas naveličal? Ali bo bolelo? In morda tudi, ali je za vas kot katoličana pomembno, da je tetovaža skladna s krščansko vero.
Preberite še:
Zakaj se nekdanji zvezdnik resničnostnega šova pri 36 letih da krstiti?
Kako torej sprejeti to odločitev in z njo živeti brez obžalovanja?
Najprej je pomembno, da o vsem dobro razmislite. Kaj želite, da tetovaža, ki jo boste izbrali, odraža. Pomembno je tudi mesto, torej to, kje želite tetovažo imeti.
Izkušnja Jessice, ki si je dala tatu narediti, ko je bila stara 20 let: “Moj tatu križa simbolizira mojo vero, zato sem se odločila, da ga bom imela blizu srca. Vera namreč prihaja iz srca, ne iz glave. Njegov pomen je podkrepljen s podobo sove, ki simbolizira prenašalca vere. Kot sova nosim sporočilo Boga na svojem telesu.”
Preberite še:
10 svetopisemskih citatov, s katerimi lahko premagamo vsakdanje izzive
Kaj o tetovaži pravi Sveto pismo?
“Ne delajte si vrezov na telesu zaradi mrliča in ne dajajte si vžigati nobenih znamenj.” (Levitik 19:28)
Prepoved tatujev se, če upoštevamo zgornji navedek, v Svetem pismu pojavi zgolj enkrat, in sicer v tretji Mojzesovi knjigi. Vendar pa duhovnik Bertrand Monnier ob tem pojasnjuje, da ne gre za neposredno prepoved. Zgornji verz se namreč nanaša na prepoved, ki je povezana s poganskimi običaji. Tako pa neposrednih ovir za takšno odločitev pravzaprav ni.
A je na drugi strani tetovaža lahko nekaj, kar pritegne veliko pozornosti. Ob tem Sveto pismo poziva k diskretnosti. “Tako naj ravnajo tudi ženske, in sicer v urejeni obleki. Zaljšajo naj se s sramežljivostjo in razumnostjo. Ne s spletanjem las in z zlatnino, ne z biseri ali dragoceno obleko.” (Tim 2,9)
Preberite še:
Ne le telo, utrudi se tudi duša. Kako si pomagati?
Ob tem nas Monnier vabi, da na zadevo pogledamo z nekoliko drugačne perspektive: “Dobro je, da smo pri branju nekaterih bibličnih verzov, ki ostajajo odprti za interpretacijo, pozorni … Po nekaj letih ukvarjanja s to temo sem prepričan, da na tatu ne bi smeli gledati kot na kos nakita, ampak kot na telesni izraz. Primerjamo ga lahko tudi z umetnostjo, na primer s plesom ali gledališčem: telo nekaj izraža v umetniški dimenziji.”
Kaj pravi papež Frančišek
Papež Frančišek je nedavno o tetovažah dejal, da se jih ne smemo bati. Če si jo želimo, moramo biti pozorni na to, da ne pretiravamo. Kot je dejal, danes vidi veliko pretiravanja.
Je pa pomembno, kakšno vsebino ima tatu, saj “tatu izraža pripadnost,” je še povedal. Kaj torej iščemo? Komu želimo pripadati?
Verska tetovaža: nositi Boga na svoji koži
V številnih primerih tetovaže izražajo versko prepričanje. Ljudje imajo tetovaže križev, rožnega venca ali verzov iz Svetega pisma.
Tudi naša sogovornica Bernarda, ki nam je pojasnila svojo izkušnjo s tetovažami, si je za enega od štirih tatujev izbrala svetopisemski verz, in sicer: “Gospod je moj pastir.” “Želela sem imeti nekaj s težo. Nekaj, kar me označuje. Zdelo pa se mi je primerno tudi, da ga dam na nogo, kar pomeni hojo za Gospodom. Odločitev je malce povezana tudi s šalo. Moj bodoči mož ima lahko na primer nadaljevanje tega verza: ‘Nič mi ne manjka’.”
Preberite še:
Poglejte v denarnico, morda se v njej skrivajo krščanski simboli
Eden od tatujev je tudi žirafa. Nenavadno, a z globokim pomenom. Bernarda ima sedem nečakov in žirafo si je izbrala zaradi njih. Eden od njih jo je namreč nekoč vprašal, kako velika je žirafa. Bernarda mu je odgovorila, da je zelo velika, in nečak ji je takrat odvrnil: “No, toliko, kot je velika največja žirafa, toliko te imam rad.”
“Kar nekaj stvari želim imeti dlje kot za zmeraj. In zato sem se odločila za tatuje,” še pojasni Bernarda.
Takole je simboliko svojega tatuja pojasnil naš nedavni intervjuvanec in novokrščenec Gregor Zonta, sicer vodja ljubljanske restavracije Vodnikov hram.
V spodnji galeriji pa si lahko ogledate fotografije tetovaž še drugih naših sogovornikov, tudi tetovažo župnika v Slovenski Bistrici, Janija Družovca.
Preberite še:
“Ker duhovno sestradanih ljudi Cerkev ni znala nahraniti, so se mnogi obrnili drugam”
Preberite še:
Ali je smiselno odpirati Sveto pismo po naključju, z namenom, da bi našli odgovor?
Preberite še:
Rak dojk pri 27 letih: “Vsak večer me je bilo strah, ali se bom zjutraj sploh zbudila”
