Ko se je novinar na začetku telefonskega pogovora z Jimom Caviezlom igralcu predstavil, je ta pripomnil: “Imava enaki imeni kot Jakob in Janez, razvpita apostola, ki sta želela biti na Jezusovi desnici in levici.”
Preden je novinar sploh lahko zastavil prvo vprašanje, je Caviezel, ki je v Gibsonovem epskem Kristusovem pasijonu odigral vlogo Jezusa, že začel monolog, precej podoben pridigi: “In Jezus je rekel: ′Ali moreta piti kelih, ki ga moram jaz piti?′ Dejala sta mu: ′Moreva.′ Rekel jima je: ′Moj kelih bosta pila.′”
Kako se je pripravljal na vlogo v filmu
O tem evangeljskem odlomku je premišljeval, ko je bil lani septembra na Malti, kjer je snemal film Pavel, Kristusov apostol, nov izdelek podjetja Sony Affirm, v katerem igra vlogo svetega Luke. James Faulkner, ki smo ga videli v nadaljevanki Downton Abbey in Game of Thrones, je odigral svetega Pavla.
“Naš Gospod je že umrl (za Pavla in Luko, op. p.) in kljub temu sta bila pripravljena storiti nekaj neobičajnih, nepredstavljivih stvari, da bi širila sporočilo evangelija, posebej Pavel s svojimi pismi,” je dejal Caviezel. “Čeprav je Gospod že umrl zanju, sta bila onadva pripravljena umreti zanj.”
Preberite še:
Caviezel: Nadaljevanje Kristusovega pasijona bo največji film v zgodovini
Po Caviezlovih besedah takšnega duha v današnji Cerkvi zlepa ne zaznamo: vse preveč kristjanov je prepričanih, da se njim ni treba prav nič žrtvovati, saj je Jezus že daroval največjo možno žrtev.
“S svetniki pa ni bilo tako,” je pojasnil igralec. Svetnika Pavel in Luka sta s tem, ko sta kljubovala nasilnemu rimskemu cesarju Neronu, zelo veliko tvegala, da sta lahko oznanjala evangelij. Pavel je to plačal z življenjem. Luka je tvegal ujetništvo, ko se je prikradel v Rim, da bi zapisal Pavlovo zgodbo; tako vsaj film razkriva peščico podatkov, ki jih imamo o evangelistu zdravniku.
Osupel ob prebiranju scenarija
Ko je Caviezel prebiral scenarij, je bil, kot pojasnjuje, “preprosto osupel”, ko je razmišljal “o teh dogodkih, o vsem, kar so bili pripravljeni tvegati, celo lastna življenja. Tako močno so ljubili našega Gospoda, da so na vsak način želeli povedati Njegovo zgodbo. Naša moralna obveza pa je, da njihovo zgodbo posredujemo svetu.”
Caviezel in Faulkner sta v teh prizadevanjih izvrstno opravila svoje delo, tako kot filmska ekipa, katere del sta bila tudi scenarist in režiser Andrew Hyatt ter producent Terence “T. J.” Berden iz podjetja ODB Films. Kolikšen del sveta bo to zgodbo videl, bo delno jasno ta konec tedna, ko bodo film premierno predvajali v ameriških kinematografih. Caviezel je prepričan, da bo dobro sprejet.
“Vem, da bo izvrsten, že samo na podlagi scen, ki smo jih doslej posneli,” je dejal decembra lani. “To počnem že trideset let in zelo redko se zgodi, da človek hkrati naleti na toliko odličnih scen.”
Preberite še:
10 hollywoodskih zvezdnikov, ki so katoličani
Sporočilo, ki ga svet nujno potrebuje
Film nosi tudi sporočilo, ki ga svet ta trenutek obupno potrebuje, dodaja Caviezel: odpuščanje za vsako ceno.
“Ali si želite doživeti nekaj nadnaravnega? Odpustite nekomu,” pravi Caviezel. “Poskusite. Pozabite na to, da bi bili najmočnejši. Raje razmišljajte o tem, kako bi nekomu odpustili.”
Toda odpuščanje ne pomeni šibkosti ali sprejemanja zla, pojasnjuje, ampak “soočenje zla z ljubeznijo iz oči v oči”.
Caviezel je v pogovoru zaupal, da se je za film Pavel, Kristusov apostol in svojo vlogo evangelista Luke podučil in pripravljal z lastnim življenjem v veri. “Natančno sem prebral scenarij ter ga nato primerjal z Apostolskimi deli in Pavlovimi pismi, kar potopil sem se v ta svet. Seveda grem tudi vsak dan k sveti maši, vsak dan molim rožni venec, redno grem k spovedi.”
Preberite še:
S čim je hollywoodski igralec navdušil množico mladih
Razumevanje scenarija s pomočjo vsakodnevnega bogoslužja
Caviezel je spregovoril tudi o tem, kako mu je k razumevanju scenarija pripomoglo vsakodnevno besedno bogoslužje, svetopisemski odlomki, ko je ugotavljal, kako se starozavezna berila prepletajo s Pavlovimi pismi in evangeliji.
“Maša je resnično primerna za mojo igro, kajti evharistija je Kristusovo meso in kri, ne kruh,” je pojasnil. “Ko torej duhovnik lomi Njegovo telo, Kristus umre. On je žrtveno Jagnje. Prav tam umre za nas. Ko prejmem obhajilo, moje telo zaužije posvečeno hostijo. Kristus je dejansko v meni in v moji duši. Pogosteje grem k maši, več Kristusa je v meni in bolj zahteva, naj se spremenim.”
Zakaj se je Luka spremenil?
To seveda poraja novo vprašanje: “Zakaj se je Luka spremenil? Je vendar premožen, dela kot zdravnik. Po narodnosti je Grk. Ničesar ne ve o veri. Ni potrebe, da bi se spremenil. Ima vse, kar človek potrebuje.”
Sveti Luka je bil eden izmed štirih evangelistov, ne pa tudi eden izmed dvanajstih apostolov. V filmu pove Pavlu: “Kristusa nisem nikoli osebno srečal, ko pa sem te videl govoriti, sem ga videl v tebi.”
Kristus zahteva spremembo od vseh, ki mu želijo slediti. “Jezus je govoril: ′Če želiš biti moj apostol, se moraš odpovedati temu in temu,′” je pojasnil Caviezel. “Za nekatere to pomeni ime,” kot to velja za svetega Pavla, ki se je sprva imenoval Savel. “Za nekatere je to življenjski slog. Za nekatere med nami pa bo to pomenilo, da se odpovemo svojemu življenju.”
Preberite še:
Vatikan odobril ekstravagantno predstavo o Sikstinski kapeli
Videl Kristusa v številnih ljudeh
Lukova sposobnost, da je v svetem Pavlu videl Kristusa, je za Caviezla posebnega pomena. Pravi izziv je bil, ko ga je Mel Gibson leta 2004 prosil, naj odigra vlogo Jezusa v Kristusovem pasijonu.
“Ljudje, ki so bili zame Kristus v mojem življenju, so postali Kristus na velikem platnu,” je pojasnil. “Ne vem, kako se Kristus premika, kako hodi, kako govori. Toda videl sem ga. Videl sem ga v številnih ljudeh v svojem življenju.”
Tega pa še ni konec niti profesionalno niti zasebno, kot lahko predvidevamo. Ko se je Caviezel z mediji pogovarjal o filmu Pavel, Kristusov apostol, je v javnost prišla vest, da bo znova odigral vlogo Kristusa v načrtovanem nadaljevanju Gibsonovega Pasijona, ki bo govorilo o vstajenju.
Vprašanja, kako ga je vloga iz filma o apostolu Pavlu pripravila na nov Gibsonov film, ni kaj dosti komentiral.
“To je nekaj povsem drugega,” je dejal februarja. “To je stvar sama zase, nekaj usodnega. Približuje se. Podajam se v vihar, vendar ne brez Jezusa, svojega krmarja.”
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
Preberite še:
“Jokal sem le dvakrat: ob filmu Misijon in ko sem spoznal papeža”
Preberite še:
“V kino pridejo kot ateisti in odidejo kot verniki. Govorim iz izkušnje”
