Zgodovina katoliškega posvečenega življenja sega v prva stoletja po Jezusovi smrti. Sprva so moški in ženske sledili zgledu Jezusa Kristusa, živeli v osami kot puščavniki in posvečali svoje življenje molitvi.
Oče meništva in menihov
Prvi zabeležen krščanski puščavnik je bil Pavel iz Teb, ki je bil rojen leta 227 v Egiptu. Sprva se je v puščavo zatekel zaradi preganjanja ter nazadnje tam ostal. Njegov zgled je navdihnil Antona Puščavnika, ki se je za podoben način življenja odločil okoli leta 270.
Sveti Anton je znan tudi kot oče meništva in menihov, saj mu je sledilo veliko učencev. Čeprav sam ni ustanovil nobenega samostana, pa se šteje, da so njegovi učenci v četrtem stoletju postavili samostan na mestu njegovega pokopa.
Ta je danes poznan kot samostan svetega Antona in stoji dobrih 300 kilometrov jugovzhodno od Kaira. Sprva so okoli tega mesta sobivali puščavniki, sčasoma pa se je samostan formaliziral in zrasel v skupnost.
Preberite še:
Slovenski samostan, v katerem je tretja najstarejša lekarna v Evropi
Brez točno določenih pravil
Eden izmed najbližjih Antonovih učencev, sv. Makarij, je leta 360 ustanovil samostan v egiptovski puščavi. Samostan deluje še danes pod imenom samostan sv. Makarija. Makarijev primer svetosti je pritegnil veliko učencev, ki so živeli “polpuščavniško” življenje.
Menihi niso bili zavezani točno določenim pravilom; njihove celice so stale blizu ena druge, za bogoslužje so se zbirali zgolj ob sobotah ali nedeljah. Povezoval jih je princip medsebojne pomoči; avtoriteta starešin je štela bolj kot vodilo in zgled.
Preberite še:
To je samostan, v katerem je deloval sloviti slovenski pridigar
Še dandanes koptski menihi v tem samostanu sledijo tradicionalnemu vzorcu njihovega ustanovitelja: nimajo točno določenega urnika, vsak menih se organizira glede na navodila duhovnega voditelja. Skupaj jedo zgolj enkrat na dan, za evharistijo pa se zberejo le enkrat na teden.
Ta tip meniške tradicije je najstarejši v krščanstvu in je bil še posebej priljubljen na Irskem. Samostan na otoku Skellig Michael velja za enega izmed najbolj znanih tovrstnih samostanov.
Prispevek je nastalpo izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Veronika Snoj.
Preberite še:
To je najstarejša in najmanjša vojska na svetu
Preberite še:
Tri stvari, ki jih niste vedeli o samostanskem pivu
Preberite še:
Samostan, ki se je zapisal v slovensko zgodovino
