Prvi je bil kemik Friderik Pregl, ki je leta 1923 prejel Nobelovo nagrado za kemijo. Pregl, ki se je rodil leta 1869 v Ljubljani, je bil po očetu slovenskega, po materi pa nemškega rodu.
Slovensko-škotski nobelovec
Drugi nobelovec, ki je naše gore list, pa je Duncan Haldane. Ta leta 1951 v Londonu rojeni fizik je leta 2016 skupaj z Davidom J. Thoulessem in Johnom Michaelom Kosterlitzem prejel Nobelovo nagrado za fiziko. Dobil jo je za svoje raziskave, ki bi lahko v prihodnosti pripeljale do tako imenovanih kvantnih računalnikov, ki bodo veliko močnejši od današnjih.
Haldane (njegovo polno ime je Frederick Duncan Michael Haldane, najbolj pa je znan kot F. Duncan Haldane) je po očetu škotskega, po materi pa slovenskega rodu. Njegova mama je bila Ljudmila Renko. Družina Renko ima korenine iz okolice Begunj, a se je Ljudmila rodila decembra 1919 v Borovljah na Koroškem, kamor se je priženil njen oče.
Preberite še:
Kako je Slovenec razrešil ekonomsko skrivnost
Preberite še:
Nekdanji vojaški vikar o Slovenski vojski: “Ne bi delal panike”
Ljubezen na Koroškem
Ljudmila je bila vzgojena kot zavedna Slovenka. Kot je pred leti za spletni medij Siol.net povedal Haldane, so leta 1942 njenega očeta nacisti deportirali iz Koroške. Ljudmila Renko, ki je študirala medicino, je po koncu vojne delala v jugoslovanski (partizanski) vojaški bolnišnici. Tako je spoznala svojega bodočega moža, ki je bil zdravnik v britanski vojski. Poročila sta se in se preselila v Veliko Britanijo.
Bleščeča mednarodna znanstvena pot
Haldane, ki zdaj živi v ZDA, ima za sabo bleščečo znanstveno kariero. Otroštvo in mladost je preživel v Veliki Britaniji, po koncu študija v Londonu in Cambridgeu pa je leta 1977 profesionalno pot nadaljeval v Franciji, in sicer na mednarodnem inštitutu v Grenoblu.
Leta 1981 ga je poklicna pot odpeljala na drugo stran velike luže – na univerzo v južno Kalifornijo. Leta 1992 je nadaljeval kariero na drugi strani ZDA, postal je namreč profesor na sloviti univerzi Princeton v ameriški zvezni državi New Jersey.
Haldane prejel nagrado ASEF
Poleg Nobelove nagrade je Haldane prejel tudi številne druge nagrade. Pred dnevi mu je v San Franciscu najvišje priznanje za življenjsko delo podelila tudi ameriško-slovenska izobraževalna fundacija ASEF.
Ob prejetju nagrade se je profesor Haldane zahvalil v slovenskem jeziku: “Dober večer. V veliko čast mi je, da ste me počastili z nagrado ASEF. Moja mama bi bila zelo ponosna, če bi lahko bila tukaj.”
ASEF
Ameriško-slovensko izobraževalno fundacijo ASEF so pred petimi leti ustanovili pripadniki nove emigracije iz Slovenije, ki danes delujejo na prestižnih svetovnih univerzah in na ta način ohranjajo in krepijo stik z domovino. ASEF (član te fundacije je tudi slovenski znanstvenik, podjetnik in redni profesor na univerzi Stanford Jure Leskovec) uživa tudi veliko podporo tradicionalne slovenske skupnosti v ZDA in Kanadi ter Slovencem naklonjenih Američanov.
Preberite še:
Slovenec, ki je bil v Argentini 20 let nepremagljiv
Preberite še:
Sloviti Slovenec, ki je ustvaril svetovno znamenitost
Preberite še:
Mož iz Vipave, ki se je zapisal v rusko zgodovino
