Sestre klarise oziroma red ubogih sester svete Klare sta ustanovila sveti Frančišek in sveta Klara Asiška. Ta se je rodila leta 1194 bogatemu plemiču v italijanskem mestu Assisi, a se je leta 1212 kot osemnajstletno dekle po Frančiškovem zgledu odpovedala bogastvu.
Klarise molijo več kot osem ur na dan
Okrog Klare je nastala redovna skupnost, ki je živela v strogi klavzuri. Vodilo reda je avgusta 1253, dva dneva pred Klarino smrtjo, potrdil papež Inocenc IV.
Klarise več kot osem ur na dan posvetijo molitvi. Dan začnejo in končajo z molitvijo. Vstajajo ob 23.45 in dve uri molijo. Jutranje molitve se začnejo ob 5.45, mašo imajo ob 9. uri. Po zajtrku delajo, po delu sledi molitev.
Po kosilu imajo nekaj prostega časa za razvedrilo, nato spet sledi delo, ki se konča ob peti uri popoldne. Popoldanskemu delo znova sledi molitev.
Preberite še:
To je skrivnostni meniški red
Na Slovenskem je bilo ustanovljenih sedem samostanov klaris
Red klaris se je iz Italije hitro širil po stari celini, tudi na slovensko ozemlje. Prvi samostan klaris so ustanovili leta 1299 v Kopru, leta 1300 sta mu sledila samostana v Mekinjah pri Kamniku in Celju.
V 14. stoletju sta zrasla še samostana v Šentvidu ob Glini na današnjem avstrijskem Koroškem in Škofji Loki. Zadnja v vrsti samostanov klaris sta tista v Gorici in Ljubljani – oba sta bila ustanovljena v 17. stoletju.
V teh samostanih, ki so imeli pomembno kulturno in tudi izobraževalno vlogo, so kot sestre klarise živele hčere najpomembnejših plemiških in meščanskih družin s Kranjske, Štajerske, Koroške in Goriške.
Najpomembnejših samostan je bil v Mekinjah
Najpomembnejši samostan klaris na Slovenskem je bil tisti v Mekinjah, kamor so prihajale hčerke kranjskih plemiških rodbin in ki je bil zaradi daril in dot zelo bogat. Nekateri samostani klaris so hitro propadli, recimo tisti v Celju je zaprl vrata leta 1335. Sredi 16. stoletja se je končala tudi zgodba samostana v Šentvidu ob Glini.
Preberite še:
Skrivnostni beli menihi, ki zdravijo ljudi
Preberite še:
Redovnice, ki so oblekle Lady Gaga, Katy Perry in Rihanno
Leta 1782 večina slovenskih samostanov klaris zapre vrata
A tako kot za številne druge samostane na Slovenskem je bil tudi za pet še delujočih samostanov klaris usoden cesar Jožef II., ki je leta 1782 ukinil večino samostanov v habsburški monarhiji, tudi tiste v Mekinjah, Škofji Loki, Ljubljani in Gorici.
Obdržal se je le samostan klaris v Kopru, a ne za dolgo, saj so ga leta 1806 razpustili Francozi, ki so v času Napoleonovih osvajanj zasedli del habsburške monarhije.
Vrnitev klaris po skoraj 200 letih
S tem se je zgodovina klaris na slovenskih tleh za skoraj dvesto let končala, dokler ni Vatikan oktobra 1977 izdal dovoljenje za novi osnutek samostana klaris v Nazarjah.
Aprila 1978 so tri Slovenke iz zagrebškega samostana klaris prišle k frančiškanom v Nazarje. Ti so sestram tudi odstopili del vrta s starim opuščenim cvetličnjakom, kjer je bil do aprila 1979 zgrajen nov samostan klaris.
Leta 2000 je pet sester iz samostana v Nazarjah odšlo v ljubljanske Dolnice, kjer so v stari opuščeni hiši uredili samostan. Leta 2011 so sestre klarise prišle tudi v murskosoboško škofijo in za svoje bivališče obnovile poslopje nekdanjega župnišča v Turnišču.
Glavni vir članka: spletna stran samostana klaris v Nazarjah
Preberite še:
Mož, ki je v najbolj temnih časih napovedal slovensko državo
Preberite še:
Slovenski ekonomski genij, ki si je z begom rešil življenje
Preberite še:
Slovenski samostan, v katerem je tretja najstarejša lekarna v Evropi
