Če bi v življenju smel dati svojim prijateljem en sam nasvet, bi ta bil: imejte otroke! Vsaj enega. Če že ni mogoče, da bi imeli dva, tri, štiri … Ker so otroci, dragi moji, most s preteklostjo in varen pristan v prihodnosti. Imejte otroke!
Otroci iz nas delajo boljše ljudi. Nobena druga izkušnja ne more iz nas narediti tega, kar lahko naredi otrok. Potovati po svetu nas spremeni; uspešna kariera je lahko lepa nagrada; neodvisnost nam prija. A nič nas ne more spremeniti tako globoko in trajno kot otrok.
Pomembnejše prioritete
Pozabite na pripovedke, da so otroci strošek. Nasprotno, spremenijo nas v zavestne in preudarne porabnike: obleko začnemo kupovati v cenejših trgovinah manj znanih znamk. Saj je samo obleka. Lani kupljeni čevlji so še vedno razmeroma novi in udobni in naenkrat lahko zdržijo še nadaljnjih pet let. Imamo pomembnejše prioritete.
Preberite še:
“V meni je praznina, ki je ni mogoče zapolniti, žalovanje, ki se ne konča”
Delamo z več volje in odločnosti. Obstaja namreč bitjece, ki je popolnoma odvisno od nas, in to nas spremeni v nekoga, ki zmore iz sebe iztrgati vso moč, do česar nas ne pripelje noben drug položaj. Otroci nam pomagajo preseči vse meje.
Začnemo aktivno delovati v svetu: ločujemo smeti, delamo za skupno dobro, kupujemo izdelke z manj embalaže. Svojemu otroku postanemo zgled človeka in na svetu ni nič močnejšega.
Otrok nam podaljša življenje za kakšnih 25 let
Naš način prehranjevanja naenkrat postane pomemben. Otroku ne damo jesti slabe hrane, pazimo na kombinacijo živil. Bolj začnemo skrbeti tudi za svoje zdravje; pojemo preostanek sadja z otrokovega krožnika, v vrtu posadimo začimbe za svež dodatek jedem, tudi v hladilniku nastane večji red.
Otrok nam podaljša življenje za kakšnih 25 let. Začnemo verovati v Boga in naučimo se moliti. Ob prvi bolezni svojega otroka skoraj instinktivno upognemo kolena in prosimo Boga, naj bedi nad njim. In tako nas naš otrok uči vere in hvaležnosti, kot nas nikoli ni bil sposoben noben duhovnik, pastor ali duhovni voditelj.
Prava vzgoja je samo iz ljubezni
Soočimo se s svojimi sencami. Otrok privleče na dan našo najtemnejšo stran, ko se v trgovini vrže na tla, ker želi tisto vrečko piškotov. Najraje bi kričali, udarili, ušli ven. V sebi prepoznamo nasilje, nepotrpežljivost, ukazovalnost. Tako spoznamo, da je prava vzgoja samo iz ljubezni, za ljubezen in z ljubeznijo. Naučimo se globoko vdihniti, se skloniti, stegniti roko proti svojemu otroku ter poskušamo trenutek videti tako, kot ga vidi on s svojimi otroškimi očmi.
Preberite še:
Najboljše, kar lahko letos naredite za svoje otroke
Preberite še:
Kaj reči otroku, ko se pripeti nekaj hudega?
Otrok nas naredi bolj previdne
Nikoli več ne speljemo avta, ne da bi pripeli varnostne pasove, ne prehitimo na tvegan način, ne pijemo, preden sedemo za volan. Vemo namreč, da ne smemo umreti (vsaj še ne zdaj) … Kdo bi v naši odsotnosti vzgajal in ljubil naše otroke na enak način? Otrok nas pripravi do tega, da si bolj kot kdaj prej želimo živeti.
Ob otrocih lahko vonjamo njihove vedno dišeče lase, se veselimo ročic okoli vratu, iz njihovih ust slišimo svoje ime (še prej pa mama in ata).
Ob vrnitvi domov smo deležni nasmeha in objema, obilice slinastih poljubčkov z vonjem, ki ga ne more zagotoviti nobena ustna vodica. Vedeli bomo, da smo za to bitjece najpomembnejša oseba na vsem svetu.
V svojih otrocih vidimo, kako se nasmehnejo prav tako kot mi in hodijo tako kot njihov oče. Lepo je imeti del sebe, ki svobodno in neodvisno od nas koraka tem po svetu.
Preberite še:
14 zabavnih mejnikov v življenju zakonskega para
Z otroki znova odkrijemo užitek kopeli z obilico pene, škaf z vodo sredi vročine, valjanje po tleh s kužkom …
Zato imejte otroke:
- Imejte jih z zavestjo, da je zelo malo tistega, kar jih boste vi naučili.
- Imejte otroke ravno zato, ker se morate vi veliko naučiti.
- Imejmo otroke, ker svet potrebuje, da še v tem svojem življenju postanemo boljše osebe.
Preberite še:
Tole papež Frančišek svetuje mamicam
Preberite še:
“Sin, ki sem ga želela splaviti, mi je rešil življenje”
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila portugalska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Maja Pintarič.
