Skoraj štiri leta vojne in milijoni razseljenih ljudi. Južni Sudan, ki je od leta 2011 neodvisna država, je prizorišče enega od najresnejših konfliktov na svetu, a o tem vemo le malo.
Zgolj leto in pol po neodvisnosti je v državi izbruhnila krvava državljanska vojna, zaradi katere dnevno še vedno umre več ljudi. Kaj so razlogi za konflikt, zaradi katerega je življenje izgubilo več kot 300 tisoč ljudi, in kaj je glavna ovira, da ne morejo doseči miru?
Trenutno stanje
Konflikt v Južnem Sudanu se je začel leta 2013, glavna akterja pa sta predsednik in podpredsednik, ki sta pripadnika dveh različnih etničnih skupin. Na eni strani je predsednik Salva Kiir, pripadnik skupine Dinka, na drugi (nekdanji) podpredsednik in vodja upornikov Riek Machar, pripadnik skupine Nuer.
Ker je bil Machar kritičen do aktualnega predsednika in njegove politike, se je ta odločil, da ga razreši. To je privedlo do krvavega spora, pri katerem je posredovala tudi mednarodna skupnost in pozvala obe strani k dialogu. Avgusta 2015 sta predstavnika obeh strani podpisala mirovni sporazum, s katerim se je oblikovala prehodna vlada, a je nato že julija 2016 znova izbruhnilo nasilje, ki še vedno traja.
Nafta in revščina
Ko je Južni Sudan postal neodvisen, je to v regijo prineslo upanje in mir. A stvari so se začele zapletati, glavni razlog pa je, kot v številnih drugih primerih, nafta.
Pred neodvisnostjo je jug Sudana proizvedel kar 85 odstotkov tega črnega zlata v državi. Ker Južni Sudan nima neposrednega dostopa do morja, je transport nafte otežen, zato je bil dogovor s Sudanom nujen, a težko dosegljiv. To je še vedno eden od glavnih razlogov za napetosti.
Spor med obema vladama in opozicijo pa je povzročil hudo humanitarno krizo, v kateri je svoje domove moralo zapustiti več kot tri milijone Južnih Sudancev. Dva milijona ljudi je razseljenih po državi, skoraj milijon ljudi pa je pobegnilo v sosednje države, kot so Kenija, Uganda, Etiopija in Sudan. Februarja lani so v državi tudi uradno razglasili lakoto.
Visoka stopnja umrljivosti in nepismenost
Južni Sudan je država z najvišjo stopnjo umrljivosti mater med porodom. Razlogi so različni: pomanjkanje medicinskih storitev, neprimerna infrastruktura in tradicija, po kateri imajo ženske otroke že zelo mlade, hkrati pa rojevajo doma, kar je v primeru zapletov lahko še prej usodno.
Kar 85 odstotkov prebivalcev ne zna brati. Glavna razloga za to sta pomanjkanje virov in stanje v državi.
Rešuje jih vera
Glavna religija v Južnem Sudanu je krščanstvo, obstajajo pa tudi manjše verske skupine, ki so prav tako zastopane po vsej državi. V Sudanu je najmočnejša religija islam. Tudi ta razlika je eden izmed razlogov za konflikt.
A hkrati je prav vera tista, ki rešuje ljudi v Južnem Sudanu. Pau Vidal, jezuit iz Španije, ki dela v enem izmed begunskih taborišč v regiji, je v intervjuju za špansko televizijo dejal, da ljudje tam svojo vero živijo veseli. “Vera je element upanja, ki jih spremlja v njihovem vsakdanu. Maše trajajo skoraj dve uri, saj je to čas, ko se ljudje zberejo skupaj in praznujejo, kljub temu da so časi težki. Oni so dokaz, da ima življenje smisel in da se ga je treba veseliti.”
Kot je še dejal Vidal, ljudje v Južnem Sudanu potrebujejo smisel v svojem življenju in morajo biti sposobni videti boljši jutri. “To v begunskem taboru ni lahko, a je kljub temu ta želja močno prisotna. Življenje najde pot naprej tudi v zelo travmatičnih izkušnjah. Iz krščanske perspektive je to vstajenje, ki je veliko bolj pomembno kot smrt.”
V želji, da bi se konflikt v tej državi čim prej končal, je svojo pot tja načrtoval tudi papež Frančišek. Konec februarja je ob obisku anglikanske cerkve Vseh svetnikov v Rimu povedal, da proučuje možnost obiska te afriške države skupaj z anglikanskim primasom Justinom Welbyjem. Zaradi državljanske vojne je obisk odpovedal.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Barbara Oprčkal.
