Če hočemo ali ne, v prazničnem času se stvari pogosto vrtijo okoli obdarovanja. Še posebej se tega veselijo otroci. Toda kako doseči, da z obdarovanjem ne pretiravamo?
Res je, da nam pretiravanje lahko onemogoča tudi finančni položaj, zato ni odveč vprašanje, kako obdariti otroka, da bo, če se izrazimo pregovorno, volk sit in koza cela?
Naklonjenost v materialni in čustveni obliki
Specialistka zakonske in družinske terapije Andreja Poljanec je v intervjuju za Družino dejala, da je vedno dragoceno, če nam uspe, da smo do otroka pozorni in ljubeči in mu tudi radi kaj poklonimo. “Otrok pozornost in naklonjenost nujno potrebuje vsak dan.”
Torej ne samo v prazničnem času, otroku se moramo (nematerialno) povečati vse leto, a tudi materialnih stvari, sploh v obdobju obdarovanj v decembru, ne smemo pozabiti. Pomembno je le, da pretehtamo vse: od želje in cene do smiselnosti nekega darila.
“Tudi materialni svet je nekaj zelo dragocenega. Če otrok za darilo dobi na primer skiro, ki si ga želi in ga bo spretno in z veseljem uporabljal, je to stvar, ki je hkrati želja in potreba – torej ustvarjalno prvovrstno razvajanje! Ko dobi veliko sladkarij in dobrot, se lahko nauči uravnavanja tega, koliko bo kateri dan pojedel, lahko bo razvijal občutek, da je lepo, če kakšno sladkarijo podari,” pravi Poljančeva.
Najpomembnejše vprašanje ni velikost
Starši se pogosto preveč obremenjujejo z darili, saj se pomembnost ali vrednost darila (pre)večkrat meri na podlagi velikosti in cene. A to v resnici ni najpomembnejše. Kot pravi terapevtka, najpomembnejše vprašanje pri darilih tako ni velikost, temveč sposobnost prepoznavanja otrokovih potreb, želja, stisk, hrepenenj, talentov.
“Če otroka obdarujemo s stvarmi, ki si jih v resnici želi ali jih potrebuje ali pa ga preprosto razveselijo kakšne drobne prisrčne pozornosti, bo cenil predvsem to, da nekomu uspe uganiti njegove želje, v spominu mu bo ostal občutek, kako je darilo ali darilce prejel, toplo mu bo ob misli, da nekdo o njem razmišlja tudi, ko ni z njim.”
Ko razmišljamo o darilih, je pametno imeti v glavi ne le, kaj bi kupili, ampak tudi, kaj bi lahko mi sami za nekoga naredili, ustvarili.
Kaj pa otrokove želje?
“Če je le mogoče, se otrokovim željam poskušamo čim bolj približati, vedno pa to na žalost niti ni mogoče. Včasih si želijo sestrico ali bratca, kužka v bloku, računalnik za v svojo sobo … Kljub temu lahko pripravimo kakšno šalo na to temo, mu napišemo pismo ali kaj podobnega,” svetuje Poljančeva.
Otrokovih želja tako ne ignoriramo, ampak mu poskušamo pojasniti, zakaj določenega darila ni dobil. Tudi če je težava denar. Otrok ne smemo podcenjevati, če jim boste zaupali, vam bodo zelo hvaležni.
Nekateri starši nakupujejo darila skupaj z otrokom, saj želijo s tem doseči, da bo otrok z darilom res zadovoljen. A Poljančeva pravi, da s tem ustvarimo povsem drugačno vzdušje. “Ne le darila, presenečenja so tista, ob katerih vznika čarobnost! V nas vzbudijo več veselja in hvaležnosti ter v nas pustijo močnejšo spominsko sled. Nekako nas v otroštvu naučijo, da je razveseljevati druge največja sreča,” še dodaja.
Kaj je tisto, kar šteje, določamo sami
Ob vsem blišču, na katerega lahko naletimo na vsakem koraku, sploh ko pogledamo izložbe trgovin, je ohranjanje pravega pomena božiča velik izziv. Tako za družine kot za posameznika.
Zavedati se moramo, da smo na koncu mi tisti, ki se bomo odločili, koliko to vpliva na nas. Sploh pri obdarovanju. Topel objem, stisk roke, pravljica in poljubček za lahko noč: vse to so “malenkosti”, ki na koncu dneva (ali leta) največ štejejo.
