Ko si predstavljate dogajanje v raju in Evin greh, ne gre brez jabolka, ali ne? No, ni bilo povsem tako.
Zakaj so nas “učili narobe”?
V svetopisemski zgodbi o rajskem vrtu in izvirnem grehu srečamo Adama in Evo. Prekršila sta edino prepoved, ki jima jo je dal Bog. Vzela sta sad z drevesa spoznanja dobrega in hudega in ugriznila vanj.
V Svetem pismu na tem mestu ni omenjeno niti jabolko niti katero drugo sadje. Sveto pismo omenja le sad. Je pa res, da se je skozi čas v naših krajih razvilo ljudsko pojmovanje, da je bil ta sadež jabolko.
Zgodbe Svetega pisma in v tem primeru sad je bilo treba narisati. Ljudje pri nas so si pač predstavljali jabolko, ker jim je bilo najbolj domače, pojasnjuje koprski škof in biblicist Jurij Bizjak. Na Siciliji, na primer, prepovedan sad predstavlja mandarina.
Preberite še:
Bomo očenaš po 400 letih molili drugače?
Težava v prevodu
Po mnenju Sama Skralovnika, biblicista in docenta na ljubljanski teološki fakulteti, se je pomota zgodila ob prevajanju besedil iz izvorne hebrejščine v latinščino.
V latinskem prevodu Svetega pisma, ki ga imenujemo Vulgata, je namreč za besedo zlo pri pripovedi o raju uporabljena beseda mali (1 Mz 2,17), kar pa je zelo podobno besedi za jabolko, ki je mala oziroma malum (Preg 25,11). Tako se je pomota verjetno zgodila preprosto zaradi velike podobnosti besed.
Le simbolna pripoved
Škof Bizjak poudarja, da ni tako pomembno, za kateri sadež je šlo. “To je simbolna pripoved, ki slikovito razlaga določeno resnico.” Poudarja, da je ključno to, da sta Adam in Eva sad zaužila. Lahko bi vzela sadje z vseh drugih dreves, le sad tega drevesa jima je Bog prepovedal jesti, a ju je kača, hudobni duh, zapeljala.
Preberite še:
Obstajajo biološki dokazi, da se je Jezus rodil decembra?
